Po različnih razlagah je grad v Negovi nastal iz lesene strelske utrdbe v enajstem ali dvanajstem stoletju. Grad je sestavljen iz objektov, ki datirajo iz različnih obdobij. Najstarejši je osrednji trakt iz začetka 1300, s pravokotnim dvoriščem, kapelo in obdan z obzidjem. Ob koncu 15. stoletja je bil grad obnovljen (boji z Ogri) in povečan.
V začetku 16. stoletja je bil dograjen vzhodni trakt z obrambnimi elementi. Način gradnje nam kaže na poznogotsko obdobje: portal v kleti, grajska kapelica in njena okna. Dokaj dobro je ohranjeno renesančno arkadno stopnišče, strokovnjaki pa so že delno odkrili on restavrirali renesančne freske v grajski kapeli Svete Ane iz 1621. leta.
Ob novejših poskusih obnove so odkrili sledi o mnogih prezidavah in dozidavah, ki so bile izvršene po silovitih turških obleganjih leta 1605 in 1617, o čemer priča letnica na grbu nad vhodom v stari del gradu.
Renesančna, dolga in podkletena stavba, ki zakriva pogled (od vhoda) na stari del gradu je bila zgrajena 1615, imeno0vana tudi novi grad, v času lastništva Maksimiljana Trautmannsdorfa (rojenega 1584), ki je bil verjetno najmarkantnejši iz rodu Trautmannsdorfov, ki so bili lastniki gradu vse do 2 .svetovne vojne, 1993 pa so zadnjič obiskali Negovo.

Sedanjo podobo je grad dobil v letih 1633, ko so dogradili še veliko grajsko dvorišče, gospodarsko poslopje (pozna renesansa( za hleve, delavnice in pomožno osebje, pri vhodnem stolpu pa je bila nameščena straža. Sam vhodni portal v renesančnem slogu pa obvladuje čudoviti grb rodbine Trautmannsdof z letnico 1633.
Močno so vidni tudi sledovi izvedbe troje dvižnih mostov in jarkov, ki so jih v primeru nevarnosti napolnili z vodo in preprečili dostop do gradu.

Malo znano je, da je bila graščina Negova v 17. stoletju najmogočnejša posest med Muro in Pesnico. V lasti je imela približno 540 hektarjev različnih zemljišč skrbno obdelanih in vzdrževanih. To je bilo seveda delo takratnih tlačanov, ne pa gospode.

Kot večina gradov se tudi grad v Negovi ne more izogniti skrivnostim in legendam!
Znotraj južnega trakta je zasipan zelo, zelo globok studenec, ki naj bi ga kopala dva ujetnika in si z odkritjem vode prislužila prostost.
Ob portalu v kletne prostore je vzidan Turek, ki naj bi v času turških vpadov prvi preplezal obzidje. Mesto označuje poznogotska maska ali »turška glava«.

 O pomembnosti gradu oziroma njegovih lastnikov pove tudi to, da je takratna grofovska gospoda imela poleg rednih vzvodov oblasti tudi sodno oblast, katere nema priča je sramotilni steber ali pranger iz leta 1656, ki ga je pred dokončnim propadom rešilo turistično društvo in ga postavilo na ogled na prostor med cerkvijo in gradom, kjer je nekoč že bil.

Grad Negova je v obnovi in zato ogledi samega gradu v tem času niso možni.