Slovenci smo narod planincev, kar zagotovo dokazuje množičnost obiskov hribov in gora. Nekoč so hribolazili zgolj tisti, ki so bili za to sposobni in usposobljeni, danes pa je to postal način rekreacije, s katero se ukvarja tako rekoč vsakdo. Prav zato so zlasti v gorništvu vse pogostejše nezgode, saj se ljudje premalo zavedamo, da gore kljub svoji lepoti niso človeku prijazen svet. Ljudje pač nismo gamsi, ustvarjeni in prilagojeni za življenje v gorskih pogojih.
Katere so tiste nevarnosti, ki se jih povprečen hribolazec premalo zaveda?
Tveganja pri obisku gora
1. Vzpon v gore se ne more primerjati z aktivnostmi v nižini. Morda se res ukvarjate s športom in menite, da ste pripravljeni tudi za Triglav, vendar to ni isto. Potrebno se je pripraviti in pred takšnim podvigom imeti za sabo že precej obiskov nižjih hribov. V nasprotnem primeru lahko hitro omagamo, utrujenost pa je eden najpogostejših razlogov za nezgode.
2. Kljub temu, da je v naših gorah veliko urejenih planinskih poti, je treba imeti nekaj znanja iz gorništva oziroma alpinizma. Vedno nas lahko presenetijo nepredvidljive razmere, v katerih se je treba hitro znajti. Priporoča se, da opravite osnovni tečaj, kjer se boste naučili uporabljati opremo, se spoznali z vozli itd.
3. Pomemben dejavnik tveganja je neprimerna opremljenost. Za v gore potrebujemo primerno obutev, palice, čelado, vrv, v snegu dereze in cepin. To ni sprehod!
4. Preden se podamo v gore, moramo vedno preveriti vremenske razmere in napoved. Če nas v gorah ujame slabo vreme, nezgoda ni daleč.
5. Gotovo poznate vsaj nekaj primerov, ko so se nadobudni planinci v gorah izgubili. Da ne boste zašli iz smeri, se na neznano pot nikoli ne podajte sami. Najemite gorskega vodnika ali pojdite v družbi nekoga z izkušnjami.
6. V gorah je vedno prisotna nevarnost zdrsa, tako na meliščih kot na poledenelih in zasneženih pobočjih. Poleg obutve (in derez, cepina, po potrebi pa tudi naveze), je nujna predvsem previdnost.
7. Ob zimskem obisku gora nas ogrožajo tudi snežni plazovi. Kadar je izdano opozorilo, se v gore ne podajamo, predvsem pa imamo ob hribolazenju v času snega vedno pri sebi poseben nahrbtnik z zračnimi blazinami in žolno, s katerima si lahko zagotovimo preživetje.
8. Ker je hribolazenje čedalje večji »šport«, je v hribih tudi veliko ljudi, ki se tam ne znajo primerno obnašati. Velik problem je alkohol – steklenica piva ali dve lahko na utrujeno telo vplivata v tolikšni meri, da so posledice usodne.